Odvečni kilogrami so lahko posledica:
- neznanja o zdravi prehrani, nerednega prehranjevanja in pomanjkanja gibanja,
- čustvenega prenajedanja in zlorabe hrane kot tolažbe ob spopadanju z vsakodnevnim stresom,
- občutka, da potrebujemo zaščito pred zunanjim svetom v obliki dodatne teže.
Če so naši odvečni kilogrami posledica pomanjkanja znanja o zdravi prehrani, pomanjkanja gibanja in nezdravih življenjskih navad, bomo ob zmanjšanju količine in kaloričnosti hrane, povečanju telesne aktivnosti in osvojitvi znanja o pravilnem prehranjevanju, dosegli dobre in dolgotrajne rezultate. Če pa je naša teža posledica čustvenega prenajedanja, potrebujemo več psihološke podpore.
Seznaniti se moramo s svojimi prvotnimi čustvi in občutki (občutek osamljenosti, ljubosumja, bolečine, čustva strahu, žalosti …), ki jih je popolnoma prekril »občutek debelosti«, ki ga potlačimo s ponovnim hranjenjem. Naše najpogostejše razmišljanje v zvezi s prenajedanjem: Prenajedaš se zaradi pomanjkanja volje, odločnosti in discipline! Naše razmišljanje po prenajedanju:
- Slaba sem, moj značaj je šibek, Kje je vendar moja volja?
- Jutri začnem s hujšanjem.
- Zdaj si ne zaslužim lepih oblek, kupila si jih bom, ko shujšam! Takrat bom lahko šla tudi na obisk in zabavo!
Kaj vse to izraža? Da se ne maramo! Ne obravnavamo se s spoštovanjem, ki ga pričakujemo od drugih. Prenajedanje je simptom – je nujni poskus poskrbeti zase, kadar se počutimo osamljene, zapuščene, žalostne. Prenajedanje je glas preživetja, signal, da je nekaj zelo narobe, da si ne dajemo tega, kar potrebujemo. Je naš upor proti izgubi in prikrajšanju. Čas je, da prenehamo s kritiziranjem samih sebe kot lenih, nesposobnih in ne dovolj odločnih oseb ter ustvarimo v svojem življenju več prostora za sprejemanje in oblikovanje novih odločitev v zvezi s svojim vedenjem.
Pomembno je, da se zavemo, da je naše vedenje v zvezi s hranjenjem posledica in vzorec odnosov, vedenj in čustvovanja iz preteklosti. Tako se lahko še spomnimo različnih sporočil naših staršev, npr.:
- “Dokler ne poješ vsega, kar je na krožniku, ne greš od mize!”
- “Če boš vse pojedla, dobiš sladico!”
- “Ena žlička za mamico, ena za očka …”
Napačno razumevanje prvotne funkcije prehranjevanja se začenja ob rojstvu in v prvih mesecih življenja in je odvisno od odnosa matere in otroka. Majhen otrok natanko ve, kdaj je lačen in kdaj ima dovolj, nato pa se ta občutek sčasoma zmanjša ali celo popolnoma izgine. Okrepitev naše zavesti o telesnih občutkih bo omogočilo razlikovanje med potrebo po lakoti in potrebo po neki drugi vrsti skrbi zase, pozornosti in odgovoru. Veliko ljudi s preveliko težo ima velike težave pri iskanju načina izražanja in poimenovanja čustev.
V svojem otroštvu so od staršev ali pomembnih avtoritet prejeli prepovedi: “NE ČUTI”, “NE IZRAŽAJ ČUSTEV”, “NE BODI TI”,… Taka oseba čustva zamenja s simboličnim ali reketnim vedenjem – zlorabo hrane.
1. stopnja v procesu zdravljenja čustvenega prenajedanja: Razvoj jezika izražanja čustev, da lahko ponovno razlikujemo med svojimi potrebami. Najprej ozavestimo čustva, ki identificirajo najbolj osnovne fizične občutke, kot so: utrujenost, lakota, žeja. Čez čas s pomočjo lahko identificiramo čustva, ki jih čutimo do drugih in s tem povežemo vedenje: jeza = kričanje, loputanje z vrati,…
Nato začnemo identificirati vsaj mali razpon lastnih čustev ali občutkov, še posebej: strah, krivda, dolgčas…
Včasih je smiselno opazovanje in beleženje čustev, ki sprožijo prenajedanje npr.:
- Zjutraj – občutek tesnobe – pojedla paket piškotov
- Dopoldne v službi – strah, da ne bom vsega zmogla – šla v avtomat po čokolado
- Popoldne doma – občutek praznine – si privoščila veliko pico
- Zvečer – osamljenost – vrečka čipsa
Kaj bi v takih trenutkih potrebovali?
- Varnost
- Sprejetost
- Dovoljenje za izražanje čustev, predvsem žalosti, strahu in jeze
- Strouk (kompliment, priznanje, objem,…)
»STROUK« je osnovna enota priznavanja obstoja, ki jo nek človek da drugemu. Strouk je vsaka oblika neposrednega fizičnega dotika in tudi vsako simbolično izražanje in zaznavanje človeške pozornosti: beseda, pogled, kretnja, mimika, pohvala, nasmeh… Potrebo po strouku pogosto zamenjujemo s potrebo po hrani! Kaj je transakcijska analiza?
Transakcijska analiza je veja psihoterapije, ki je pri razlagi in zdravljenju različnih motenj hranjenja izredno učinkovita. Naše vedenje in čustvovanje opisuje z različnimi modeli ego stanj. Funkcionalni model opisuje funkcije posameznih ego stanj in je za razlago prenajedanja, čustvenega hranjenja in drugih motenj hranjenja še posebej pomemben. Naš cilj je oblikovanje Negujočega starša – dela naše osebnosti, ki bo nežno in odgovorno skrbel za nas v težkih trenutkih, ko bi drugače iskali podporo v hrani.
Tipične igre, ki jih igramo v zvezi s hujšanjem in odvečnimi kilogrami:
- “Pomagaj mi shujšati”
- “Če ne bi bilo zaradi tebe…”
- “Poglej, kako se trudim…”
- “Ali me imaš rad, čeprav sem debela?”
- “Da, ampak…”
- “Brcni me…”
- “Kakšna sem v tem?”
Primer igre “Da, ampak…”:
- Jaz: »Res moram shujšati. Danes sem spet preveč pojedla.«
- Prijateljica: »Pa saj si rekla, da začneš danes hujšati«
- Jaz: »Ja, pa se nisem mogla upreti ostanku torte v hladilniku«
- Prijateljica: »Zakaj je pa nisi vrgla proč?«
- Jaz: »Če jo je pa škoda.«
- Prijateljica: »Zakaj je pa nisi ponudila otrokom?«
- Jaz: »Če sem si jo pa tako zaželela …«
- Prijateljica: »Zakaj pa nisi rekla, da boš začela hujšati drug teden, ko bodo praznovanja mimo?«
- Jaz: »Če sem se pa počutila tako debelo …«
Obe udeleženki pogovora se počutiva slabo – prijateljica, ker ni mogla ponuditi prave pomoči, jaz pa zato, ker sem še potrdila svoje prepričanje, da ne morem shujšati in da »NISEM OK«!
Pomembno je tudi sproščanje … Stres ima na pridobivanje kilogramov pomemben vpliv. Dalj časa trajajoč stres povzroči sproščanje kortizola, steroidnega hormona, ki ga proizvajajo adrenalne žleze. Kortizol vpliva na shranjevanje maščob in pridobitev teže pri posameznikih pod stresom tako, da premešča maščobe v trebušni predel. Ob sproščanju in meditaciji pa se sprošča hormon oksitocin, ki zmanjšuje in uravnava učinke kortizola. Povečuje občutek miru in povezanosti, spodbuja pozitivna čustva, omili bolečine in znižuje krvni pritisk.
Pogosto pričakujemo, da bo sprememba vedenja v zvezi s prehranjevanjem gladka in tekoča, brez motenj, padcev in nazadovanja. Če temu ni tako, smo razočarani in si obljubimo, da ne bomo nikoli več na dieti. Kolo sprememb vključuje in normalizira idejo o nazadovanju in povrnitvi kot del procesa do trajne spremembe. Model nas vabi, da ugotovimo, na kateri točki programa se nahajamo. S tem sprejmemo tudi odgovornost za spremembo.
Povzetek
- Naši vzorci prehranjevanja so posledica odnosov, čustvovanj in vedenja in naše preteklosti
- Prehranjevanje je v tesni zvezi tudi s starševskimi sporočili, ki smo jih dobili v otroštvu
- Pomembno je, da se naučimo prepoznavati svoja čustva in potrebe
- Razvijajmo svojega negujočega starša, ki nam bo nudil podporo v težkih časih
- Poiščimo podporo drugih ljudi in se ne zapirajmo v osamljenost
- Dajajmo strouke samemu sebi in drugim ter se jih naučimo sprejemati
- Začnimo živeti in uživati ZDAJ!