Izgorelost označuje postopno izgubo motivacije za delo pri osebah, ki veliko delajo, a od okolja ne dobijo ustrezne potrditve. Gre za telesno in psihično izčrpanost, ki zajema negativno predstavo o sebi, negativen odnos do dela. (Maslach)
STOPNJE IZGORELOSTI
- IZČRPANOST (kronična utrujenost)
- UJETOST v način življenja, dela in odnosov
- ADRENALNA IZGORELOST (psihofizičen in nevrološki zlom)
VZROKI IZGORELOSTI
Družbene razmere
- Povečanje odgovornosti posameznika za ekonomski, socialni položaj
- Nizka stopnja socialne varnosti
- Fleksibilnost dela in zaposlovanja
- Družina izgubila značaj institucije, ki nudi varnost in zaščito
- Pomen individualizacije v posttranzicijski družbi
Delovno okolje
- Globalizacija
- Visoko razvita tehnologija
- Organizacija dela
- Medsebojni odnosi (mobing!?)
- Delovni stili
Osebnostne lastnosti
- Slaba samopodoba/samovrednotenje
- Potreba po priznanju/vrednotenju našega dela od zunaj
- Življenjske pozicije
SIMPTOMI IZGORELOSTI
Vedenjski
- Pesimizem
- Brezvoljnost
- Povečana raba poživil
- Agresivno vedenje
- Oddaljitev (umik) iz medsebojnih odnosov
Emocionalni
- Depresija
- Anksioznost
- Občutki nemoči
- Razočaranje
- Jeza
Mentalni
- Slabša koncentracija in pomnenje
- Stalna samokontrola
- Občutek nesorazmerja med količino časa in količino/zahtevnostjo nalog
- Zmedenost (prioritete, cilji, želje)
Somatski
- Motnje spanja
- Glavoboli
- Želodčne težave
- Slaba odpornost
- Alergije
- Kronična utrujenost
ŠEST VIROV IZGOREVANJA
- Preobremenjenost
- Pomanjkanje nadzora nad delom
- Nezadostno nagrajevanje
- Odsotnost povezovalnih (pristnih) stikov
- Pomanjkanje spoštovanja, konflikt vrednot (Maslach in Leiter)
ŽIVLJENJSKE POZICIJE
Lastna prepričanja (življenjske pozicije) o naši vrednosti oziroma vrednosti drugih močno vplivajo na medsebojno komunikacijo in interakcijo. Jaz sem v redu – ti nisi v redu – TEKMOVALNOST (+, -); Jaz sem v redu – ti si v redu SODELOVANJE (+, +); Jaz nisem v redu – ti si v redu – PODREDITEV (-, +); Jaz nisem v redu – ti nisi v redu – KONFLIKT (-, -).
PRIMER:
Konzultacije pri profesorju v zvezi s seminarsko nalogo, v katero ste vložili veliko truda in časa. Profesor razvrednoti vaše delo in vas obtoži, da ste nesposobni. Kako se odzovete?
ŽP – +: se opravičujete, molčite, jecljate, zardevate, soočate z občutki krivde, da niste zadosti sposobni, pametni in da ima morda profesor prav.
ŽP + +: ostanete mirni in se pozanimate, kje so napake in kaj lahko popravite.
ŽP + -: s profesorjem se zapletete v konflikt, kjer postavite pod vprašaj njegovo strokovnost.
DELOVNI STILI
Profesor razdeli študentom seznam literature, ki jo morajo predelati za izpit. Ker želi Eva opraviti izpit zelo uspešno, začne takoj s študijem literature. Prične s prvo knjigo, jo natančno prebira, si izpisuje vse podrobnosti, se uči na pamet, ne izpusti nobenega poglavja. Ko pride do konca, je zadovoljna s sabo. A je porabila štiri tedne. “Pozabi”, da sta na seznamu še dve knjigi oziroma, da jo čaka do zaključka leta še pet izpitov z vsaj desetimi knjigami. Prepričana je, da mora biti uspešna/popolna v vsem, kar počne.
BODI POPOLN
PREDNOSTI:
Natančnost, odlični rezultati, malo napak
POMANJKLJIVOSTI:
Prevelika poraba časa, strah pred napakami, kritiko, pričakovanje popolnosti od drugih/sebe
V REDU SEM, TUDI ČE NAREDIM NAPAKO
POHITI
PREDNOSTI:
Delo opravijo hitro, zmorejo opraviti veliko dela naenkrat
POMANJKLJIVOSTI:
Površnost
Naložijo si preveč dela
V REDU SEM, TUDI ČE SI VZAMEM VEČ ČASA ZA POSAMEZNO OPRAVILO
TRUDI SE
PREDNOSTI:
Vztrajni, se ne predajo, nenehno poskušajo
POMANJKLJIVOSTI:
Vložijo veliko dela, nalog ne dokončajo, rezultati so slabi
V REDU SEM, TUDI ČE MANJ POSKUŠAM IN VEČ DOKONČAM
USTREZI MI
PREDNOSTI:
Sodelovalni, prijazni, razumevajoči, pripravljeni pomagati
POMANJKLJIVOSTI:
Nenehno iščejo potrditve od zunaj, ne znajo reči NE
V REDU SEM, ČE ZADOVOLJIM TUDI SVOJE ŽELJE IN POTREBE
BODI MOČAN
PREDNOSTI:
Idealni v kriznih razmerah, stvari ne jemljejo osebno, se čustveno ne zapletajo
POMANJKLJIVOSTI:
Psihični pritiski zaradi neizražanja čustev
nimajo razumevanja za šibkejše (manj delovne)
V REDU SEM, TUDI ČE ZAPROSIM ZA POMOČ
KAKO SI LAHKO POMAGAMO?
- Ozaveščanje na področju vedenja, mišljenja in čustvovanja
- Treningi asertivnosti, komunikacije, sproščanja, samopodobe itd.
- Strokovna pomoč – psihiater, psihoterapija, skupine za samopomoč
- Medikamentozna pomoč
- Supervizija
Darja Poljanec (povzetek predavanja na Univerzi v Mariboru)